Pasen - Tu ma Aga o le Eseta i Netherlands

Faamanatuina o le Eseta o le Eseta i le auala Falani

O Kerisiano ua nonofo i Netherlands talu mai le seneturi lona 4 ma le seneturi lona 10, o le Kerisiano o le tapuaiga autu i Atunuu Maualalo. Na tumau pea lenei mea seia oo i le faaiuga o le 20 seneturi. I le taimi nei, sili atu i le afa o le faitau aofaʻi o Netherlands e leai se faʻalapotopotoga faʻalelotu, ae o le kalena aso malolo Kerisiano o loʻo mulimulitaia ma faamanatuina o aso malolo. O le Eseta, o se aso malolo faa-Kerisiano e faamanatu ai le toetu o Iesu Keriso i le tolu aso talu ona faasatauroina, e faamanatuina i le auala tutusa e pei o isi atunuu Kerisiano, ae o loo i ai le tele o tu masani masani o le Eseta e tulaga ese i Netherlands, foi.

O le Eseta Eseta ( Pasene ) e masani ona faasino i le Aso Sa o le Eseta ( Eerste Paasdag ) ma le Aso Gafua o le Eseta ( Tweede Paasdag ). Aso Faraile lelei e le o se aso malolo mo tagata lautele i Netherlands.

Dutch Easter Edibles

O tamaiti Dutch e faʻaalu le taeao o le Aso Sa o le Eseta e teuteuina ai fuamoa vevela ma vali lanu vali ma tulimanu mo fuamoa sukalati huna. O le faʻamatalaga masani mo le faailoga o fua o le Eseta , o latou o se faailoga o le toe fanaufouina ma le fausiaina, ae o fuamoa e mafai foi ona avea o se toto toto (sui "atoa mo le atoa") mo le taulaga masani o moa, o se talatuu o lotu anamua.

O le tuufaatasia o saito, o le iuga o le seleselega, faatasi ai ma fuamoa i mea e tao, e pei o falaoa ma keke o se tasi atonu o se taulaga faafaatusa e faamalie ai le "vao vao". I le masani ai, o le laulau o le taeao a le Dutch o loʻo i ai ni falaoa mafolafola mafolafola falaoa, falaoa falaoa ma pumpernickel , o nisi o se meaalofa na tuuina atu i fanau a le tasi i le Eseta.

O se tasi o falaoa e sili ona lauiloa o le Eseta o loo ola i aso nei o le Paasstol, o se falaoa e sili ona fua mai ma se nofoaga tutotonu o le almond lupe vaivai.

O le ae mauaina foi ituaiga ituaiga o pata i le moa, fuga poo le tamai mamoe i luga o le laulau. O isi mea o le brunch e aofia ai le ulaula o iʻa e pei o le lomoni ma le tuna, vlaaien (pusa fualaau aina), paluga lanu samasama ma togafiti, e aofia ai le suamalie ole suamalie, eierkoeken ("keke egg") ma Jodenkoeken ma isi mea masani a le Dutch meaʻai .

Faʻasologa o Faʻasologa o le Eseta Eseta

O le lanu Eseta o le Eseta e masani ona teuteuina i ato o fua o le Eseta fou, o moligao ma fugalaau totogo e pei o daffodils, tulip, ma hyacinths. O le ogatotonu e masani lava o se atigi pusa ma lala lalala ua teuteuina (ua taʻua o paastakken ). O le tautau mai lenei "laau o le Eseta" o fualaki sukalati ma meataalo pepa e pei o le paina, butterflies, fugalaau, tamai mamoe ma isi faatusa o le tautotogo e faatusa i le fausiaina, toe fanauina o le natura ma, atonu, e oo lava i le taulaga.

I nisi o vaega o Netherlands, e mafai lava ona e mauaina se paluga masani (o se laau teuteu ua faapipiiina i le broodhaantje poo le "falaoa falaoa"), o se tasi o nai falaoa masani a tagata lautele na ola ai i aso nei. O le amataga o le moa falaoa e mafai ona toe foʻi mai i le areto o taulaga lea na suitulaga i le gagana Siamani ma osigataulaga i manu anamua. O le masani masani Kerisiano mo le aga masani, o le moa, o se vaitau masani i luga o luga o falesa Kerisiano, o se faatusa e faamanatu ai i Kerisiano le faalataina o Peteru ia Keriso, ae o se faatusa foi o Iesu Keriso o le na aumaia le malamalama.

Aso Gafua o le Eseta

O le Aso Gafua o le Eseta o se aso malolo mo tagata lautele i Netherlands. O le taimi e mafai ai, o aiga Dutch e masani ona faʻaaluina le aso e asiasi ai i aiga, maketi o le Eseta, -fesives & -fairsi, tietie uila i le nuu poʻo se paka faʻafiafia.

O le leaga o le tau faigofie e masani ona faauigaina pisinisi tetele mo faleoloa faatau ma fale teuoloa. I le itu i sasae o Netherlands, ua taʻua o le paasvuren ( pusi Eseta) ua susulu e faamanatu ai le Eseta. O pesepesega o pese masani a le Eseta, siva ma le faʻafeiloaʻi solo o vaega uma o le malie. O nei osofaʻiga o le Eseta o se tu masani anamua, lea e muaʻi faʻatupu ai le faʻa-Kerisiano.

Mea taumafa, o mea e afaina mai Aso Sa o le Eseta e masani ona fiafia ai. Mo nisi faʻamanatuga o le Eseta, vaʻaia la matou aoina o Manatu Autu o le Eseta ma 15 fua faʻamata faigofie fuamoa mo le Eseta ma tala atu. Prettige paasdagen ("Fiafia le Eseta!)!

Punaoa: "O le Suiga Faalelotu o Europa a Europe" saunia e H. Knippenberg (Amsterdam, Het Spinhuis, 2005); Brood-en gebakvormen en hunne beteekenis in de folklore ( "O falaoa-ma meaʻai i meaʻai ma o latou uiga i tala faasolopito ") e le JH

Nannings (Schiedam, Interbook International, 1974).