Se Vaavaai i le Cuisine o Atunuu Basque Country Provinces
Faatomuaga
O le Basque Country - po o el Pais Vasco i le gagana Sipaniolo - o se tasi o le 17 Comunidades Autónomas Sepania, po o "sosaiete tutoatasi." O loʻo tu i le itu i mātū o Sepania, e latalata ile Farani ma le Sami Cantabric. I le itu i saute o loo taoto ai le itulagi o La Rioja, agai i sisifo Cantabria ma Castilla ma Leon, ma East Navarra. O lenei vaega tele mauga e aofia ai Mountains Basque, Cantabrian Mountains ma Pyrenees Mountains.
O tagata Basque o se aganuu anamua, aʻo le i taʻalo le Malo o Roma ae o loʻo i ai i le au tusitala faasolopito le tele o fesili e uiga i lo latou tupuaga, faʻapea foi a latou gagana Euskera . E tusa ai ma le Guide to Geography e maua ai se aotelega lelei o le itulagi ma le Europa pito sili ona matutua o le vaega o tagata i le tusiga, Basque Country, A Geographic and Anthropologic Enigma.
Talafaasolopito o le Cuisine
E le tusa ai ma le tulaga faʻavaomalo o loʻo i ai nei le taumafataga a Basque i aso nei, o tagata asiasi i le Basque Country i Middle Ages na valiina se ata ese. Sa matitiva tagata. O le meaʻai ma le saito sa tau le lava, o lea sa latou 'ai le suka, lentils, pi ma fua. E ui lava sa masani ona fagogota Basques i le talafatai, ae e leʻi oo i le taunuu mai o Norse i le XI seneturi, ma le tulafono a le Kerisiano, o le tele o iʻa na amata ona faʻaaogaina, ma ua faateleina le pisinisi fagota.
Faatasi ai ma le mauaina o Amerika, o le toatele o Basques sa malaga i le lalolagi fou, sosola mai se olaga o le le mautonu ma ave a latou meaai faatasi ma i latou.
Faatasi ai ma le felafolafoaiga o meaai i luga ole suauu na tupu, o sana, pepa, pi, tamato ma pateta ua tuufaatasia i le meaai Basque. I le XIX senituri, o le Industrial Revolution na fesoasoani e siitia le tulaga o le ola ai i le Basque Country. O le Basque bourgeoisie fou na faʻauluina French chefs, ma o le faia o lea mea na atili ai ona faʻafeiloaʻi Farani i la latou meaʻai.
I le taimi o le pulega a Franco, o le meaai Basque na avea ma mea ua taʻua e nisi ua "malolo." Ae peitai, ina ua mavae le maliu o Francisco Franco i le 1975, na fanau mai ai se gaosiga fou - o le Nueva Cocina Vasca (New Basque Cuisine). I le faʻaaogaina o mea masani, na faia ai e chefs ni mea fou ma fou. I le isi 25 tausaga na sosoo ai, o le au paionia Sepania sa amata ona fatuina se mea fou faaSipaniolo, faataitai i auala fou, ma o le faaupuga "gastronomy molécula" na fanau mai. O aso nei o loʻo faaauau pea ona fiafia le Basque Country ma ona 'chefs i faʻasalalauga faavaomalo mo a latou kuka.
Txokos, Gastronomic Sosaiete
Txokos o se ituaiga alii gastronomic society i le Basque Country. Na taʻua e Harald Kocker i le tusi Culinaria Spain, o le uluai txoko na faavaeina i le 1843 i San Sebastian. O tagata o nei kalapu e fono e le aunoa e saunia meaʻai faatasi, 'ai, inu, malolo ma fefaʻasoaaʻi. E masani lava ona i ai o latou lava nofoaga ma le umukuka, pa ma potu 'ai. E ui o nei sosaiete e faapitoa mo alii, ae na o tamaitai na valaʻaulia i taimi o faʻamanatuga faapitoa, o tamaitai ua faasolosolo malie ona talia i le tele, ae le o sosaiete uma.
- Upega Tafaʻilagi a le Txokos ma Gastronomic Society (i le gagana Sipaniolo)
Kuki o le Itumalo e tolu
O itumalo e tolu o le Basque Country - Álava, Guipúzcoa ma Vizcaya e eseese a latou kuka.
O lenei vaega e mafua ona o le laufanua o le Basque Country, lea e iai eseesega eseese i le va o le gataifale ma mauga.
Alava o le itu i saute-pito i tele o le itumalo o Basque Country ma ei ai se malulu malulu. Vaʻa mauga, vanu tetele ma vaitafe e tafe mai i totonu o Álava, ae leai se talafatai. Talu ai ona o le "tapueina o fanua", e sili atu ai le fafagaina e tagata o palu, vela ma taaloga, e pei o le patiri ma salu. Latou te fiafia foi i mea e masani ai (ituaiga o mushroom), sisi ma fesuisuiai eseese. O pateta, pi ma musika mai le eria ua lauiloa foi mo o latou uiga lelei.
O nisi o mea faʻapitoa o Alava o artichokes, patatas viudas pateta ua sasaina i le falaoamata ma falai, ona tautua ai lea i se sauuga; Llodio pudding black, saua sau toto sausage na faia i fualaau faisua ma sina fasi araisa, Goxua , se keke inu suamalie suamalie ma paluga pastry ma carame sauce.
Olava foi o se nofoaga e gaosia ai le uaina. o le Rioja Alavesa o se vaega o le taʻutaʻua o le vailaau o Rioja, ma e tusa ma le 21% le vaega ole Rioja Qualified DO.
Vizcaya ("Bizcaia" i Basque) e sili atu le tau ma sili atu i le 80 kilomita o le talafatai i luga o le Sami Cantabric. E taʻua o le "Capital of Bacalao" poʻo le masima masima, o se mea masani masani ma o le Vizcayans e faitau selau recipes mo bacalao . O le tele o iʻa fou ma iʻa mai le Cantabric Sea, e pei o le uʻu pepe, sardines, anchovies, hake (merluza), sea ponam (besugo) ma pamu e fiafia ai, faapea foi meaʻai e pei o veal ma puaa. O nisi o ipu mataʻina mai Vizcaya o:
- Cod a la Vizcaina - Bacalao a la Vizcaína
- Cod i le Pil-Pil Sauce - Bacalao al pil-pil
- Clams in Green Sauce - Almejas en Salsa Verde
- Baby Squid i lona 'Ink - Chipirones en su Tinta
- Hake i Green Sauce - Merluza en Salsa Verde
- Fresh Tuna Stew - Marmitako
- Pork ma Idiazabal Cheese Sauce - Solomillo de cerdo ma salsa de queso Idiazábal
- Fugalaau-Tumu Fuga o Bilbao- Canutillos de Bilbao
Guipúzcoa o le itu pito i matu o le itumalo o le Basque Country, e tusa ma le 90 kilomita o le talafatai i luga o le Vasa Atelani, e latalata i Farani. E laʻititi lava ma o se itumalo o fesuiaiga - o mauga ma talafatai, o 'aʻai tetele ma nuʻu, alamanuia ma faʻatoaga. O le tau e malu, ma vevela mafanafana, ma timuga timuga. O le meaʻai a Guipúzcoa ua faʻamaonia aloaia i le lalolagi, ma faʻapea foʻi ona i ai ona 'chefs, e pei o le aufaasususuga Juan Mari Arzak, Martín Berasategui ma Pedro Subijana mai San Sebastián.
San Sebastián (Donostia i Basque) o le laumua tele lea, ma ua lauiloa mo le tele o faʻasalalau tapaseta maualuga. I le faaopoopo atu i le silia ma le 100 tapas bars i le taulaga, o San Sebastián e sili atu lona 'aiina o fausaga faʻatasi ma star Michelin i kilomita faʻatafafa nai lo se isi lava taulaga, sei vagana ai Paris.
O nisi o mea iloga o Guipúzcoa o: pepe uʻamea , uʻamea lautele ma pusi pepe ma aniani o le tautotogo, Txangurro a la Donostiarra - vaʻavave vavaveleve ma Atun eguna - salmon mai le Vaitafe o Bidasoa.